Obstaja več obdobij pri jemanju zdravil, poznamo začetek jemanja, vztrajanje, samovoljno prekinitev ali ustrezno prenehanje jemanja. Na vsako od teh obdobij vplivajo dejavniki, ki jih delimo na medicinske, psihološke in okoljske.
Medicinski dejavniki
Neželeni učinki lahko pri pacientih zelo vplivajo na odločitve pri jemanju zdravil. Pomembno je, da se pacienti stranskih učinkov ne prestrašijo že na začetku in da so nanje pripravljeni.
Zelo pomembno je, da pacient svoja vprašanja ter skrbi zaupa zdravniku ali farmacevtu. Določen neželeni učinek se zdravstvenemu delavcu zaradi izkušenj in zavedanja posledic, če pacient ne jemlje zdravil, morda ne zdi nič hudega, za pacienta pa je zelo pomemben. Če pacient razume, kaj se mu dogaja, mu bo lažje.
Psihološki dejavniki
Psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o jemanju zdravil je veliko:
- strah pred neželenimi učinki;
- zanikanje bolezni (jemanje zdravil lahko pacientu daje občutek da je star oz. bolan);
- nizka zaznava resnosti bolezni;
- nezaupanje presoji zdravnika in/ali farmacevta;
- vpliv sorodnikov, prijateljev, znancev, internet…
Močno lahko na odločitev glede jemanja zdravil vpliva tudi sama količina zdravil. Kadar ima pacient predpisano večjo količino zdravil naenkrat (v letu 2020 je imelo 48.000 pacientov več kot 10 učinkovin v svoji terapiji), lahko hitro pozabi vzeti enega od zdravila ali pa se zavestno odloči, da določenih zdravil ne bo jemal, ker jih je preveč.
Slabo sodelovanje pri zdravljenju je opaziti pri kroničnih boleznih in pacientih, ki ob nerednem jemanju zdravil posledic ne čutijo takoj. Kratkoročno se nepravilno jemanje zdravil ne pozna na pacientovem zdravstvenem stanju, dolgoročno pa ima takšno ravnanje lahko zelo slabe posledice, celo smrt.
Med psihološkimi razlogi pa je najpogostejši razlog za nižjo adherenco pozabljivost. Lahko gre za tako imenovano kompleksno pozabljivost zaradi podzavestnega odpora proti zdravilom ali onemogočanje želenih aktivnosti (vožnje), pa prepreke v jeziku in razumevanju, neenak dnevni ritem ter zapleteno jemanje zdravil, ki sodi tudi med okoljske dejavnike.
Najslabše sodelovanje je opaženo pri preventivnemu zdravljenju, saj je tu sodelovanje najnižje, ker pacient ne čuti zdravstvenih težav in je zato slabo motiviran za jemanje zdravil za preprečevanje zdravstvenih težav v prihodnosti (primer je lahko povišan holesterol ali krvni tlak).
Okoljski dejavniki
Pomemben okoljski dejavnik je pomanjkanje kontinuitete zdravstvene skrbi, pomanjkanje časa za razlago in poslušanje pacienta (razlika med ambulantno ali bolnišnično obravnavo).
Pacienti (predvsem starejši) dostikrat ne vedo, da so dobili na novo predpisano zdravilo, saj v ambulantah svojega zdravnika ne dobijo vedno lista s predpisano terapijo. Takšno potrdilo bi moral po obisku zdravniki dobiti vsak pacient. Če ga ne dobi, ga lahko zahteva.