Stres
V vrvežu sodobnega življenja je stres vse preveč znan spremljevalec. Vsi kdaj doživljamo občutke napetosti, pritiska, naglega utripa srca in neprijetnega občutka v trebuhu. Takšni občutki so povsem normalni in so posledica kratkotrajnih pritiskov (nastop pred množico ljudi inp.). Težava pa nastane, če stres postane naš vsakdanji spremljevalec. Takrat se telo znajde v kroničnem stanju obremenjenost, vzroki zanj pa so lahko različni, od travm, obveznosti in skrbi, težav na delovnem mestu, žalovanje in pritiski vsakdana. Poslabšajo ga lahko tudi stanja, kot so depresija, anksioznost, posttravmatska stresna motnja ter obsesivno-kompulzivna motnja.
Stres navadno definiramo kot psihološki, fiziološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi na notranje in zunanje spremembe dražljajev. Razumevanje stresa je večplastno, saj ni vsak stres škodljiv, zdrava raven spodbudi našo motivacijo in delovanje. Predstavljajte si, da se v službi pripravljate na predstavitev projekta – napetost vas lahko spodbudi, da boste delali kar najbolje.
Ta vrsta stresa je “akutni stres”, trenutni odziv na situacije z visokim pritiskom. Je situacijski in začasen, povzročajo ga določeni dogodki, kot je na primer javni govor.
Kronični stres pa ni vezan na en sam trenutek, temveč je trajni in ima korenine v ponavljajočih se stalnih dogodkih, ki izvajajo pritisk na nas daljše časovno obdobje, telo pa je v stanju nenehnega bojevanja.
Akutni in kronični stres
Prepoznavanje virov in znakov kroničnega stresa
Kronični stres nima enotne etikete za vse, kaže se na različne načine, ki jih pogosto razvrščamo v tri kategorije:
čustveni stres (stalno prisotna tesnoba in depresija), stres v odnosih (napetosti v družini, s prijatelji ali partnerji) in stres na ddelovnem mestu.
Pogosto se pojavlja ‘megla v možganih’, ljudje težko razmišljajo, prisotne so težave s koncentracijo in celo težave s spominom.
Kronični stres lahko povzroči nihanje razpoloženja in razdražljivost, kar lahko kasneje preraste v resnejše motnje, kot so fobije, tesnoba in celo depresija.
Nizka energija, spremembe apetita, bolečine in nespečnost so pogosti spremljevalci kroničnega stresa. Stresni hormon kortizol lahko povzroči glavobol, želodčne težave, hitro bitje srca, visok krvni tlak in oslabi imunski sistem.
Kronični stres lahko vodi v vedenje, kot so kompulzivno igranje na srečo, motnje hranjenja in zloraba substanc. Travme v zgodnjem življenju lahko povečajo tveganje za zasvojenost.
Kako se spopasti s kroničnim stresom
Ključnega pomena pri spopadanju s kroničnim stresom je celostni pristop.
Ta terapija nam pomaga prepoznati negativne miselne vzorce, povezane s stresom. S pomočjo terapevta lahko vedenje, misli in občutke, povezane s stresnimi dejavniki, spremenimo v ustreznejše.
Telesna aktivnost je močan blažilec stresa. Že kratek dnevni sprehod lahko uravnava raven kortizola, zmanjšuje stres in izboljša kognitivne funkcije.
Tehnike, kot so joga, meditacija in globoko dihanje, lahko zmanjšajo kronični stres. Zmanjšujejo raven kortizola in zagotavljajo pomirjujočo sprostitev.
Vzpostavljanje podporne mreže lahko blaži negativne učinke kroničnega stresa.
Kako se spopasti s kroničnim stresom
Ključnega pomena pri spopadanju s kroničnim stresom je celostni pristop.
Ta terapija nam pomaga prepoznati negativne miselne vzorce, povezane s stresom. S pomočjo terapevta lahko vedenje, misli in občutke, povezane s stresnimi dejavniki, spremenimo v ustreznejše.
Telesna aktivnost je močan blažilec stresa. Že kratek dnevni sprehod lahko uravnava raven kortizola, zmanjšuje stres in izboljša kognitivne funkcije.
Tehnike, kot so joga, meditacija in globoko dihanje, lahko zmanjšajo kronični stres. Zmanjšujejo raven kortizola in zagotavljajo pomirjujočo sprostitev.
Vzpostavljanje podporne mreže lahko blaži negativne učinke kroničnega stresa.
Kronični stres ne vpliva le na mišljenje, temveč močno obremeni tudi telo.
S kroničnim stresom so povezane bolezni srca, sladkorna bolezen, debelost, odvisnost itd.
Znaki, na katere morate biti pozorni
Ko je nekaj narobe, vam telo prične pošiljati signale. Bodite pozorni in se posvetujte z zdravnikom, če pogosto zaznate spodnje simptome:
Preberite še:
-
Splošni prilagoditveni sindromDolgotrajen, kroničen stres pušča negativne in dolgotrajnejše posledice na duševnem ter telesnem zdravju. Čeprav ni vedno mogoče odpraviti...
