Gibanje
Telesna dejavnost je primarna potreba vsakega posameznika in je že v otroštvu pomembna za posameznikov razvoj. Gibalni razvoj je odraz zorenja, na katerega vplivajo genetski in okoljski dejavniki, pridobljene gibalne izkušnje pa vplivajo na hitrost doseganja mejnikov v gibalnem razvoju. Človekov gibalni razvoj je najbolj izrazit v prvih treh življenja, gibanje pa je priporočljivo v vseh življenjskih obdobjih. Načinov, kako se ohraniti zdravje in se izogniti kroničnim ter akutnim boleznim je več, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je eden izmed najpomembnejših preventivnih dejavnikov gibalna aktivnost.
Gibalna aktivnost združuje različne oblike gibanja, ki pospešijo srčni utrip in obenem pozitivno vplivajo na naše zdravje. Z rednim gibanjem ohranjamo močnejše kosti in mišice, pomaga pa nam nadzorovati tudi zdravo telesno težo. Redno gibanje zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, znižata se krvni tlak in holesterol. Z vadbo krepimo srčno mišico, saj srce med aktivnostjo prečrpa več krvi, celice pa po telesu prenesejo več kisika. Izboljša se nam imunski sistem, gibanje pa pozitivno vpliva tudi na naše razpoloženje.
Človek informacije pridobiva preko treh sistemov:
- propriocepcije (proprioceptivnih stimulusov iz kože, mišic, fascij, sklepov);
- vizualnega sistema (oči) ter
- vestibularnega sistema (organ za ravnotežje).
Možgani nato te informacije obdelajo ter ustvarijo ‘motorična navodila’. To so električni signali, ki potujejo po živcih do našega gibalnega aparata (mišice, fascije, sklepi) in ustvarjajo gibanje. Otrok preko senzornih informacij začuti svoje telo in zaznava okolico, v kateri se njegovo telo nahaja. S temi podatki se prične gibanje, zato lahko rečemo, da motorični korteks zraste iz senzornega, brez gibanja pa v nadaljevanju otrok ne more razvijati kognitivnih funkcij.
Sedeč življenjski slog na drugi strani prispeva k povečanju telesne teže, atrofiji mišic in povečuje tveganje za kronične bolezni, kot je napredovanje koronarne bolezni in ateroskleroze. Prav tako je dolgotrajno sedenje povezano s slabo držo, bolečinami v hrbtu in povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Negativno vpliva tudi na naše duševno zdravje, saj povzroča občutke letargije, stresa in slabša kognitivne funkcije.
Za zdravje vašega srca boste najbolje poskrbeli z ustrezno prehrano, gibanjem in izogibanjem kajenju. Srcu še posebej koristi aerobna vadba, kjer pride do večjega srčnega utripa. Aerobne aktivnosti so tiste, ki zahtevajo več vzdržljivosti, med vadbo pa je najbolj dejaven srčno-žilni sistem, saj mišice s pomočjo kisika pridobivajo energijo. Anaerobne aktivnosti pa skrbijo za krepitev mišic in povečanje mišične mase brez potrebe po pospešenem dihanju, razvija pa se moč.
Kako lahko v svoj vsakdan vpeljemo več gibanja?

Vam ljube dejavnosti
Vključite se v dejavnosti, v katerih resnično uživate, naj bodo to ples, plavanje, vrtnarjenje ali sprehodi. Ko se zabavate, vam aktivnost postane užitek in ne dolžnost.

Dosegljivi cilji
Postavite si realne in dosegljive cilje glede na vašo telesno pripravljenost in spremljajte svoj napredek. Veselite se svojih uspehov, ne glede na to, kako majhni se zdijo.

Gibanje v vsakdanjiku
Vključite gibanje v vaš vsakdanjik in se do bližnje destinacije odpravite peš ali s kolesom, namesto z dvigalom pojdite po stopnicah, med delom pa stojte ali uporabljajte stabilizacijsko žogo.

Raznolike dejavnosti
Dejavnosti naj bodo raznolike, saj se med gibanjem tako ne boste dolgočasili, razgibali pa boste tudi različne mišične skupine. Vključite kardiovaskularne vaje, vaje za moč in vaje za gibljivost.

Trajanje aktivnosti
Poskusite si vzeti čas za vsaj 150 minut aerobne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 minut intenzivne dejavnosti na teden, skupaj z vajami za krepitev mišic.

Hidracija, hidracija, hidracija
Ne pozabite na hidracijo in med aktivnostjo pijte vodo.
Preberite še:
-
Bolezni ščitnice pri otrocihŠčitnični hormoni imajo pri otrocih ključno vlogo pri rasti, razvoju možganov, presnovi ter delovanju srca, mišic in drugih...
-
Nesodelovanje pri zdravljenjuZavedati se moramo, da zdravila zdravnik predpiše z razlogom. Do zdravstvenih težav pa lahko pride, kadar pacient zdravil...
-
Redno jemanje zdravilPacienti bolj pravilno jemljejo zdravila pri akutnih (trenutnih) boleznih, ker so težave prisotne trenutno, na voljo pa imajo...
-
Razlogi za nesodelovanjeObstaja več obdobij pri jemanju zdravil, poznamo začetek jemanja, vztrajanje, samovoljno prekinitev ali ustrezno prenehanje jemanja. Na vsako...
-
Navodila za uporabo zdravilPot zdravilZdravila predpiše zdravnik, ki jih pacient skupaj z navodili dvigne v lekarni. Pacient nato zdravilo zaužije, zdravnik...
-
Vloga zdravstvenih delavcevZa pacienta so podatki o zdravilu nepopisan list papirja ali pa podatkov ne razumejo. Pogosto jih k napačnim...
Preberite še:
-
Telovadba in duševno zdravjeGibanje pozitivno vpliva na telesno in duševno zdravje. Duševno zdravje posamezniku daje moč, da se sooča z vsakodnevnimi...
-
Zakaj je telovadba pri sladkornih bolnikih zaželjena?Za ljudi s sladkorno boleznijo vadba pomeni več kot le dobro počutje, saj jim gibanje pomaga uravnavati bolezen: ...







