Kožni rak
Kožni rak je najpogostejša vrsta raka, ki se pojavi, ko pričnejo kožne celice nenadzorovano rasti in se množiti. Prepoznamo ga po spremembah na koži, ki spreminjajo velikost, barvo ali obliko in so nesimetrična ter videti drugače od ostalih. Pri kožnem raku je najpomembnejše dejstvo, da ga lahko s pravim znanjem in previdnostnimi ukrepi preprečimo ali pa odkrijemo že zelo zgodaj.
Kožni rak lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost.
Tveganje pa je pri posamezniku večje, kadar:
- je svetle polti ali ga sonce hitro opeče;
- ga je v otroštvu večkrat opeklo sonce ali pa je veliko časa do sedaj preživel na soncu.
- je pogosto uporabljal solarij;
- ima več kot 50 znamenj;
- ima v družini anamnezo kožnega raka ter
- je starejši od 50 let.
V nadaljevanju bomo predstavili simptome, vrste in vzroke za nastanek kožnega raka ter preventivne ukrepe, ki lahko nas in naše najbližje obvarujejo pred boleznijo.
Strokovnjaki priporočajo pregled kože enkrat mesečno. Pri tem smo pozorni na to, ali so se na koži pojavile kakršne koli sumljive spremembe ali znamenja. Pregled mora obsegati celo telo, pregledamo se spredaj in zadaj in smo še posebej pozorni na mesta, ki so pogosteje izpostavljena soncu ali pa jih težko vidimo, če si pri tem ne pomagamo z dodatnim ogledalom. Kožni rak se lahko kaže v različnih oblikah, prepoznavanje zgodnjih simptomov pa je ključnega pomena za pravočasno ukrepanje.
Kako naj poteka samopregledovanje?
Obraz
Preglejmo si obraz, še posebej smo pozorni na nos, ustnice ter kožo okoli ust, na uhlje in predel za ušesi. Preglejmo si lasišče, umaknimo lase, če smo brez las, smo na glavo še posebej pozorni.
Roke
Preglejmo si zunanji in notranji del dlani, hrbtišča rok, predeli med prsti in nohte. Če si ženske pogosto urejate nohte pod uv lučko, bodite še posebej pozorne na spremembe na nohtih.
Trup
Preglejmo si vrat, prsi in trup. Ženske bodite pozorne na predel med in pod dojkami.
Skriti predeli
Preglejmo si komolce, nadlaket in pazduhe. Z ročnim ogledalom preglejmo zatilje in cel zadnji del hrbta. Nato pregledamo še zadnjico, zadnjo in sprednjo stran nog, nožne prste, prostor med njimi, podplate, nožne prste ter nohte.
Samopregledovanje kože
Ko si pregledujemo kožo, moramo biti pozorni na znamenja, ki:
Simptomi kožnega raka
so spremenila velikost, barvo ali obliko (še posebej pozorni smo na spremembe, ki so večje od šest milimetrov);
so videti drugačna od ostalih;
so nesimetrična ali so njihovi robovi neenakomerni (kar je pogosto odraz melanoma);
so na otip hrapava, luskasta, nagrbančena;
so večbarvna (znamenja ali pege, ki imajo različne odtenke rjave, rdeče, bele, rdeče ali modre barve, so lahko zaskrbljujoča);
srbijo, krvavijo ali izločajo drugo snov;
so bisernega videza ali pa so ves čas videti kot rana, ki se ne zaceli.
Ko si pregledujemo kožo, moramo biti pozorni na znamenja, ki:
Simptomi kožnega raka
✔️ so spremenila velikost, barvo ali obliko (še posebej pozorni smo na spremembe, ki so večje od šest milimetrov);
✔️ so videti drugačna od ostalih;
✔️ so nesimetrična ali so njihovi robovi neenakomerni (kar je pogosto odraz melanoma);
✔️ so na otip hrapava, luskasta, nagrbančena;
✔️ so večbarvna (znamenja ali pege, ki imajo različne odtenke rjave, rdeče, bele, rdeče ali modre barve, so lahko zaskrbljujoča);
✔️ srbijo, krvavijo ali izločajo drugo snov;
✔️ so bisernega videza ali pa so ves čas videti kot rana, ki se ne zaceli.
Vrste kožnega raka
Poznamo tri osnovne vrste kožnega raka, bazalnocelični rak, ploščatocelični rak in melanom ter predrakave spremembe, ki jim rečemo aktinične keratoze.
Bazalnocelični rak
Je najpogostejša oblika, hkrati pa tudi najmanj nevarna vrsta kožnega raka. Običajno izgleda kot rožnata izboklina, ki je pogosto biserna ali prosojna, lahko pa je tudi skorjasta, ki postopoma raste. Izgleda lahko tudi kot rana, ki se ne zaceli. Običajno se pojavi na mestih, ki so izpostavljena soncu.
Ploščatocelični karcinom
Je druga najpogostejša oblika kožnega raka, ki se prav tako največkrat pojavi na področjih kože, ki so bila pogosto izpostavljena soncu. Navadno se pojavi kot čvrst rdeč vozlič ali ploščata sprememba z luskasto, skorjasto površino. Lahko je tudi dvignjena in spominja na bradavico in hitro raste. Zelo pomembna je pravočasna odstranitev.
Maligi melanom
Je najbolj nevarna oblika kožnega raka. Lahko zraste iz znamenja, ki spremeni velikost, obliko in barvo ali pa se pojavi kot novo znamenje. Pogosto ima nepravilno mejo in ima lahko različne odtenke znotraj iste lezije. Je izjemno nevaren, zato je takojšnja odstranitev nujna.
Glavni vzrok za nastanek kožnega raka je prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (predvsem UV-B) sevanju sonca ali solarija. Drugi dejavniki tveganja so svetla koža, sončne opekline v preteklosti, oslabljen imunski sistem, kožni rak v družini (melanom), številna znamenja (več kot 50) ali netipična znamenja, velika več kot šest milimetrov, z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo.
Vzroki in dejavniki tveganja
Preventiva
Preprečevanje kožnega raka vključuje kombinacijo zaščitnih ukrepov in rednih samopregledovanj:
Uporabljajte visoko zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem SPF vsaj 30, tudi v oblačnih dneh. Zaščito redno obnavljajte, če se potite, približno na dve uri. Med 10. in 16. uro je sonce najmočnejše, zato se takrat zadržujte v prostoru ali v senci.
Glavo pokrijte s klobukom ali si nadenite kapo s ščitnikom. Oblecite lahka, svetla in dolga oblačila, uporabljajte pa tudi sončna očala. S takšnimi ukrepi zaščitite kožo in oči pred škodljivimi žarki.
Solariji uporabljajo UV-B žarke, ki povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka. Če želite, da vaša koža izgleda zagorelo, raje posezite po izdelkih za samoporjavitev. Koža vam bo hvaležna.
Vsak mesec si preglejte kožo in spremljajte morebitne spremembe znamenj, lezij ali madežev.
Poskusite enkrat letno obiskati dermatologa, še posebej, če se pri vas pojavi več dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka.
Postopek diagnosticiranja in zdravljenje kožnega raka
Če opazite sumljivo spremembo, ne odlašajte z obiskom dermatologa. Dermatolog bo najprej izvedel biopsijo, torej odvzel manjši vzorec sumljivega kožnega tkiva in ga poslal na pregled. Tako vam bo lahko postavil diagnozo in izbral najprimernejše zdravljenje. Pri sumu na melanom se lahko uporabijo tudi slikovni testi, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca ali PET, da se ugotovi, ali je rak že zaseval v druge organe.
Način zdravljenja je odvisen od vrste kožnega raka, njegovega stadija in splošnega zdravstvenega stanja bolnika. Običajne metode zdravljenja najprej vključujejo kirurško odstranitev lezije. Pri manjših, lokaliziranih kožnih rakih je lahko dovolj že izrez tkiva. Pri večjih ali agresivnejših tumorjih se lahko opravi širša ekscizija. Pri zdravljenju manjših in površinskih rakov se lahko uporabi tudi krioterapija. Dermatolog rakave celice zamrzne s tekočim dušikom. Kemoterapija se navadno izbere pri zdravljenju napredovanega kožnega raka, ki se je razširil na druge organe.
Preberite še:
-
Presejalni programi: Z zgodnjim odkrivanjem raka do večje možnosti preživetjaPodročje presejalnih programov je v Sloveniji dobro pokrito in je eno najpomembnejših področij delovanja Državnega programa za obvladovanje...
