Humani papilomavirusi (HPV) so skupina več kot 200 različnih vrst virusov, ki se prenašajo s tesnim stikom s kožo ali sluznico okužene osebe. Okužba se lahko pojavi tudi ob bližnjem stiku kože ali sluznic, redkeje pa s predmeti, na primer z brisačami. 
Večina vrst HPV je nenevarnih in okužba pogosto mine sama od sebe, brez posebnih težav, kljub temu pa nekateri tipi HPV povzročajo resnejše bolezni. HPV je glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu (za približno 70 % vseh primerov raka na materničnem vratu sta odgovorna genotipa HPV 16 in 18), ter drugih vrst rakov, kot so rak zadnjika, penisa, nožnice in vulve ter ustnega dela žrela.
Okužba s HPV pogosto poteka brez simptomov, večina okužb s HPV spontano izzveni, vendar pa lahko dolgotrajne okužbe privedejo do predrakavih in rakavih sprememb ali povzročijo genitalne bradavice. Zdravila proti okužbi s HPV ni, zato je eden od najučinkovitejših ukrepov za zmanjšanje bremena bolezni, povezanih s HPV, cepljenje.
Diagnoza okužbe s HPV ni razlog za paniko. Gre za eno najpogostejših spolno prenosljivih okužb, ki jo v večini primerov telo premaga samo. Ključno je, da se udeležujemo rednih preventivnih pregledov, se po potrebi pogovorimo z zdravnikom o cepljenju in drugih možnostih zaščite ter da se zavedamo, da okužba s HPV še ne pomeni bolezni in da se lahko proti visoko rizičnim tipio, ki lahko vodijo do raka, lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem in rednimi pregledi.