PROF. DR. MARIJA PETEK ŠTER, DR. MED.
Specialist družinske medicine
Pomen bolnikovega sodelovanja v procesu zdravljenja
Srčno-žilne bolezni pri nas predstavljajo vodilni vzrok umrljivosti pri ženskah in so na drugem mestu za rakom pri moških. V veliki večini primerov lahko z zdravim življenjskim slogom in nadzorom dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, povišan holesterol in sladkorna bolezen, njihovo pojavnost preprečimo oziroma pomaknemo v višja starostna obdobja. Pri tem preprečimo usodne posledice, kot so srčni infarkt, možganska kap, amputacija spodnjih okončin, slepota in odpoved ledvic.
V mnogih primerih je ob izboljšanju življenjskega sloga potrebno tudi redno jemanje zdravil. V nadaljevanju sta prikazani dve zgodbi bolnikov, kjer je nesprejemanje bolezni in zdravljenja vodilo v zaplete, ki so se za oba pacienta sicer dobro iztekli (lahko pa se ne bi). Ti zapleti so na srečo pomenili trenutek streznitve in začetek sprejemanja bolezni in njenega zdravljenja.
1. PRIMER:
Bolnik s sladkorno boleznijo (Janez)
Da se bo sladkorna bolezen razvila tako kmalu, ni pričakoval, čeprav je vedel, da je z boleznijo družinsko obremenjen. Njegova mati je za sladkorno boleznijo zbolela šele v starosti in je z njo shajala brez zapletov sladkorne bolezni. Celo življenje se je držala navodil, ki jih opredeljuje zdrav življenjski slog: zdravo se je prehranjevala, veliko se je gibala, ni kadila, vzdrževala je primerno telesno težo, z alkoholom pa je le nazdravila ob pomembnih dogodkih v družini. Redno je tudi jemala predpisana zdravila s strani zdravnika in dočakala visoko starost.
Pri Janezu je zgodba drugačna, diagnozo sladkorne bolezni so mu postavili na obveznem pregledu na medicini dela. Krvni sladkor je bil 12 mmol/l; svetovali so mu takojšen obisk pri osebnem zdravniku. Po nekaj mesecih odlašanja je res obiskal osebnega zdravnika, ki je potrdil diagnozo sladkorna bolezen in svetoval spremembo življenjskega sloga. Zdravnik mu je priporočil izboljšanje prehrane in več gibanja, kar bi pripomoglo k zmanjšanju močno povečane telesne teže, svetoval mu je tudi opustitev kajenja ter takojšnjo uvedbo zdravil za zniževanje krvnega sladkorja. Predlagal je tudi obisk pri diplomirani medicinski sestri, ki pa se ga pacient ni udeležil.
Z uravnavanjem sladkorne bolezni se je Janez spoprijel sam, vendar pri tem ni bil uspešen. Sprememb življenjskega sloga je bilo enostavno preveč.. Zdravila je pričel jemati, vendar so se pojavile prebavne težave, zato je jemanje kmalu opustil. Na pregled k zdravniku se raje ni vrnil, saj ga je bilo strah njegove kritike.
Pri Janezu so se ob visokih vrednostih sladkorja in nespremenjenem življenjskem slogu pojavile prve težave; poslabšal se mu je vid, spolna funkcija je začela pešati, tudi fizičnih naporov ni več zmogel. Težave je pripisoval stresu. Ko se je nekega dne zbudil v bolnišnici, so mu povedali, da je utrpel srčni infarkt in samo očividcem, ki so pristopili k oživljanju in zdravnikom, ki so nudili hitro in ustrezno strokovno pomoč, se lahko zahvali, da je preživel.
Izkušnja ga je streznila, saj si je želel živeti. Pričenjal je razumeti, da če bolezen sprejmeš in se ji prilagodiš, lahko z njo, kot je to dokazala njegova mati, dobro shajaš in kvalitetno živiš.
2. PRIMER:
Bolnica z arterijsko hipertenzijo in povišanim holesterolom (Metka)
Za visok krvni tlak je Metka vedela že nekaj let. Tudi starši in starejši brat imajo povišan krvni tlak, v družini pa se pojavljajo tudi povišane vrednosti holesterola. Starši jemljejo številna zdravila že vrsto let, pred kratkim je zdravilo dobil tudi brat.
Metka živi zelo zdravo, kljub temu pa je zdravnik tudi pri njej ugotovil povišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola. Ker ni imela vidnih težav, Metka ni želela zdravil, saj je slišala, da imajo lahko mnoge neželene učinka in se zaradi njih lahko slabše počutiš.
S spremembo življenjskega sloga je poskusila znižati krvni tlak in holesterol, vendar pri tem ni bila uspešna. Tako krvni tlak kot holesterol sta ostala visoka. Poskusila je tudi z zdravili brez recepta (biostatini), ki so med jemanjem malo znižali vrednosti holesterola, vrednosti pa so povrnile na izhodišče kmalu po prenehanju jemanja.
Zdravil za zniževanje krvnega tlaka in holesterola, ki jih je predlagal zdravnik ob rednih obiskih pri njem, ni sprejela. Zdravnik ji je vsakič izmeril krvni tlak, ki je z leti postajal vse višji in občasno določal vrednosti holesterola. To je trajalo nekaj let.
Na dopustu pa je za kratek čas izgubila zavest, slabše je čutila desno polovico telesa in težje govorila. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v najbližja bolnišnico, kjer so potrdili, da je šlo za prehodno možgansko kap. Ob tem so ugotovili še okvaro srca zaradi visokega krvnega tlaka in motnjo srčnega ritma – atrijsko fibrilacijo, ki je botrovala nastanku strdkov v srcu, ki so nato povzročili prehodno možgansko kap.
Imela je srečo, da se možganska kap ni razvila v dokončno in pustila invalidnosti. S to izkušnjo je sprejela realnost, in sicer, da so posledice, ki jih povzroča visok krvni tlak, lahko zelo resne. Sprejela je redno jemanje zdravil, krvni tlak in holesterol sta se hitro uredila.
