Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, za katero je značilna povečana koncentracija glukoze oz. krvnega sladkorja v krvi. Nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina ali zmanjšane odzivnosti celic in tkiv na inzulin. Glede na vzrok kroničnega povišanja koncentracije glukoze v krvi (hiperglikemija) poznamo dva tipa sladkorne bolezni, tip 1 in tip 2. Tip 2 je precej bolj pogosta oblika sladkorne bolezni in se pojavi pri okoli 90 odstotkih primerov bolnikov, najpogosteje zaradi obeh vzrokov, pri ostalih odstotkih bolnikov pa se izrazi sladkorna bolezen bolezen tipa 1. Zanjo je značilno dokončno prenehanje nastajanja inzulina in v večini primerov nastopi v otroštvu ali mladostniški dobi. Manjši delež sladkorne bolezni je povezan z drugimi vzroki, na primer nosečniška sladkorna bolezen.

Spremljanje ravni glukoze v krvi je za bolnike s sladkorno boleznijo življenjskega pomena, saj jim pomaga ohranjati zdravje in preprečevati zaplete. Merilniki krvnega sladkorja so za bolnike s sladkorno boleznijo nepogrešljiv pripomoček, na trgu jih je veliko. Pomembno je, da si vsak posameznik izbere merilnik, ki najbolj ustreza njegovih potrebam in se ob tem posvetuje z zdravnikom.

Glukometer zagotavlja posnetek vrednosti glukoze v krvi in se uporablja za prilagoditve zdravljenja. Ni občutljiv na nihanja, ki se lahko pojavijo med vsakim merjenjem glukoze iz kaplje krvi. Postopek poteka tako, da kožo na prstni blaznici prebodemo z lanceto, kapljico krvi nanesemo na trakec za enkratno uporabo, ki ga predhodno vstavimo v glukometer. Prebadanje kože lahko povzroči blažjo bolečino.

Merjenje v medceličnini se izvaja s senzorskim sistemom za občasno odčitavanje. Odmika se od ene same natančne meritve krvnega sladkorja in pove, kako dolgo ostajamo v želenem območju ali času v ciljnem območju. Sam merilnik ne zahteva vbodov v prste, namesto tega se senzor vstavi tik pod kožo (običajno nadlaket).

Zadnja možnost je merilnik glukoze s senzorskim sistemom za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (CGM), ki pri celodnevnem merjenju uporablja podkožni senzor. Stalno prikazuje višino krvnega sladkorja in z alarmom opozori uporabnika na nizek in visok krvni sladkor, povezan je z inzulinsko črpalko.

Obvladovanje sladkorne bolezni: Pomen neprekinjenega spremljanja glukoze

Na nastanek sladkorne bolezni tipa 1 ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Obdobju, kjer diabetes še ni prisoten, pristoni pa so znaki, ki nanj nakazujejo, rečemo prediabetes in je predhodnik sladkorne bolezni tipa 2. Že manjša izguba telesne teže in redna telesna dejavnost, zmanjšata tveganje za razvoj sladkone bolezni tipa 2 za skoraj 60 odstotkov. Poudariti je potrebno, da so simptomi sladkorne bolezni tipa 2 manj očitni, kot pri bolnikih tipa 1, zato je lahko bolezen dolgo časa neodkrita. V času prediabetesa je glukoza v krvi višja od običajne, vendar še ni dovolj visoka, da bi jo lahko opredelili kot sladkorno bolezen.

Razumevanje prediabetesa in dejavniki tveganja

Prediabetes je predhodnik sladkorne bolezni tipa 2, kroničnega stanja, ki ima resne posledice za zdravje. Simptomi, ki jih ne smemo spregledati, so pretirana žeja, pogosto odvajanje seča, utrujenost ali slabo počutje, zamegljen vid, okužbe kože in pogostejše okužbe z glivicami.

K razvoju prediabetesa prispeva več dejavnikov:

Prediabetes

Nujna potreba po spremembi življenjskega sloga

Če želimo preprečiti nastanek sladkorne bolezni tipa 2, lahko zelo veliko naredimo s spremembo zdravega življenjskega sloga. Uživanje uravnotežene prehrane ugodno prispeva k zdravju našega telesa, strokovnjaki priporočajo polnovredna živila, puste beljakovine, zelenjavo in polnozrnate izdelke, bogate z vlakninami. Iz prehrane poskušajte umakniti predelano hrano, sladke pijače in sladke ter slane prigrizke.

WHO priporoča redno telesno dejavnost, vsaj 150 minut aerobne dejavnosti zmerne intenzivnosti ali 75 minut intenzivne dejavnosti na teden. S pravilno prehrano in rednim gibanjem posledično lahko obvladujemo tudi telesno težo. Pri prekomerni teži že majhna izguba znatno zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.