Srčno-žilne bolezni
Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji, kljub znatnemu upadu v zadnjih desetih letih, še vedno najpogostejši vzrok smrti, pri ženskah v dobih 45 odstotkih, pri moških v dobrih 30 odstotkih. Najpogostejši smrtni bolezni sta srčna kap in srčna odpoved, med možgansko-žilnimi boleznimi pa možganska kap. Srčno-žilne bolezni obsegajo vrsto bolezni, ki so povezane z obtočili, in sicer ishemično bolezen srca, motnje srčnega rima, srčno popuščanje, bolezni srčnih zaklopk ter hipertenzijo (visok krvni tlak). Med možgansko-žilnimi boleznimi je najpogostejša možganska kap. Tudi v Sloveniji so srčno-žilne bolezni glavni vzrok zbolelosti in smrtnosti, izostankov od dela ter invalidnosti.
Bolezni srca in ožilja prizadenejo srce in ožilje, glavni vzrok zanje je aterosklezora. Ateroskleroza je poaepnenje žil, še posebej pogosta je v razvitih deželah, navadno pa je povezana z napačno prehrano in nezdravim načinom življenja. Pri aterosklerozi pride do bolezni arterijske stene. Ta degenerativna okvara žil se pogosto prične že v otroštvu, prizadene predvsem velike in srednje velike arterije in povzroča nastanek maščob in oblog, kalcijevih soli in veziva. Stena takšne arterije ni več gladka in prožna, njena svetlina se zoži, pretok krvi v organu, ki ga prehranjuje prizadeta žila se poslabša, pri napredovani bolezni pa celo prekine. Kadar se del žilne stene pretrga, vanjo vdre kri in nastane krvni strdek, ki žilo še dodatno zoži ali zamaši, lahko pa se utrga in se s krvjo prenese na drugo mesto, kjer povzroči zaporo (embolijo).
Visok krvni tlak pomembno prispeva k nastanku srčno-žilnih bolezni, tveganje pa narašča s starostjo. Za večino odraslih je normalen sistolični krvni tlak okoli 130 mmHg, ne pa manj kot 120 mmHg. Za starejše nad 65 let je cilj manj strog, do 139 mmHg. Ciljni diastolični krvni tlak pa med 70 in 79 mmHg. Hipertenzija ali visok krvni tlak je pogosto genetsko pogojen.
Vsakemu posamezniku se svetuje spremljanje ravni holesterola. Genetska zasnova lahko vpliva na presnovo holesterola, kar vpliva na raven “dobrega” (HDL) in “slabega” (LDL) holesterola. Tveganje je večje pri moških. Pri posameznikih brez znane srčno-žilne bolezni velja splošno pravilo 5-3-2-1; skupni holesterol pod 5 mmol/l, holesterol LDL pod 3 mmol/l, trigliceridi pod 2 mmol/l, holesterol HDL pa nad 1 mmol/l.
Genetski dejavniki lahko povečajo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, ki pomembno prispeva k boleznim srca. Kadar je glikiran hemoglobin pod 7 odstotkov je navadno že prisotna bolezen srca ali ledvic. Kajenje in čezmerno uživanje alkohola sta zelo pomembna dejavnika tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Telesna nedejavnost pomembno vpliva tudi na telesno težo, priporočeni indeks telesne mase pa je med 20-25 kg/m2 in obseg v pasu pod 94 cm za moške in pod 80 cm za ženske.
Dejavniki, ki prispevajo k srčno-žilnim boleznim
Čeprav ima genetika pomembno vlogo (zgodnja srčna kap v družini pri moškem pred 50. letom in pri ženski pred 60. letom), so enako pomembne tudi naše odločitve glede življenjskega sloga. Z zdravim življenjskim slogom lahko precej zmanjšamo genetske predispozicije.
Za uravnavanje ravni holesterola in krvnega tlaka je primerna ustrezna prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki, pustimi beljakovinami in zdravimi maščobami. Zelo pomembna je tudi redna telesna vadba, ki nam pomaga ohranjati zdravo telesno težo, uravnavati krvni tlak in izboljšati splošno zdravje srca. Kajenje znatno povečuje tveganje za bolezni srca in poveča genetsko obremenitev. Opustitev kajenja že po 20. minutah po zadnji cigareti zniža krvni pritisk in utrip. Že po enem dnevu brez kajenja se zniža tveganje za srčni infarkt. Po letu dni brez cigarete pa se tveganje za srčni infarkt zmanjša kar za polovico. Tudi kronični stres lahko vpliva na zdravje našega srca. V naš vsakodnevnik ne pozabimo vključiti tehnik zmanjševanja stresa, kot sta meditacija in joga.
Čeprav genetika nedvomno vpliva na nastanek bolezni srca, to še ne pomeni, da bomo tudi zares zboleli. Korak v pravo smer lahko naredimo z izbiro zdravega življenjskega sloga in s tem znižamo dedno obremenitev.
Povezava med genetiko in zdravim življenjskim slogom
Preberite še:
-
Povezava med sladkorno boleznijo in zdravjem srcaSladkorna bolezen močno povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Skoraj 70 odstotkov oseb, starejših od 65 let, umre...
-
Povezava med spanjem in zdravjem srcaV ritmu sodobnega življenja je spanje pogosto na zadnjem mestu naših natrpanih urnikov. Vendar povezava med spanjem in...
-
Prehrana za srceIzbira hrane lahko ugodno vpliva na zdravje srca, vendar je včasih ob vseh obveznostih težko sestaviti dober obrok,...


