Dolgotrajen, kroničen stres pušča negativne in dolgotrajnejše posledice na duševnem ter telesnem zdravju. Čeprav ni vedno mogoče odpraviti vseh dejavnikov stresa, je učenje obvladovanja stresa bistveno za ohranjanje zdravja. Zelo pomembno je poznati motel splošnega prilagoditvenega sindroma, ki ga sestavljajo tri splošne faze oz. vzorci, ki se pokažejo ob dolgotrajni izpostavljenosti stresorju:
Določata jo šok in protišok. Prvi odziv na stres je preklop v način boja ali bega, ta način nas pripravi na soočenje z realnostjo ali beg pred njo. Poveča se srčni utrip, iz nadledvične žleze se sprošča kortizol (stresni hormon), adrenalin pa poskrbi za porast energije.
Od te faze je odvisno ali bo organizem uspešno obvladal stresor. Po začetnem šoku in odzivu se telo prične umirjati, izločanje kortizola se zmanjša, srčni utrip in krvni tlak se normalizirata. Telo še vedno ostaja budno in spremlja morebitno nevarnost.
Lahko vidimo telesne, miselne, čustvene in vedenjske učinke stresa. Pojavijo utrujenost, izgorelost, depresija in tesnoba, oslabljen imunski sistem in dovzetnost za bolezni. Kronični stres na tej stopnji lahko poveča tveganje za visok krvni tlak, bolezni srca in druge bolezni.