Spanje lahko močno vpliva na posameznikovo duševno in čustveno zdravje; depresija, demenca in anskioznosto so najpogostejše bolezni, povezane z motnjo spanja. Povezava med spanjem in duševnih zdravjem je dvosmerna. Težave z duševnim zdravjem lahko vplivajo na kakovost našega spanja, slab spanec pa lahko poslabša obstoječe težave z duševnim zdravjem ali je celo sprožilec njihovega nastanka.
Duševno zdravje in spanje
Ko zaspimo, se naši možgani ne izključijo na ukaz. Prehajajo skozi različne faze aktivnosti, ki vplivajo na kognitivno in čustveno obdelavo informacij. Dovolj spanja, zlasti v fazi hitrega premikanja oči (REM), je ključnega pomena za sposobnost možganov, da obdelajo čustva. Med spanjem možgani ocenjujejo in shranjujejo misli in spomine. Pomanjkanje spanja in lahko dolgoročne učinke na naše razpoloženje, čustvene odzive in celo na resnost težav z duševnim zdravjem, vključno s pojavljanjem samomorilnih misli. Ta nova spoznanja izpodbijajo tradicionalno mišljenje, da so težave s spanjem le simptomi težav z duševnim zdravjem. Namesto tega raziskovalci izpostavljajo dvosmerni odnos, v katerem lahko težave s spanjem sprožijo in povzročijo težave z duševnim zdravjem.
Duševne bolezni, ki so tesno povezane s spanjem:
Spalna apneja ne moti le našega spanca, ampak vpliva tudi na naše zdravje. Zavedati se moramo, da v najbolj aktivnem delu spanca (fazi REM), krajše prekinitve dihanja doživljamo vsi, težava pa nastane, ko so te prekinitve daljše od 10 sekund. Ljudje, ki doživljajo tudi 30 sekundne prekinitve dihanja, trpijo že za zelo resno spalno apnejo. Zaradi prekinitev v dihanju pljuča ne dobijo dovolj kisika, zato je telo obremenjeno. Ta stres je povezan s številnimi resnimi zdravstvenimi zapleti, vključno s koronarno boleznijo, srčnim popuščanjem, možgansko kapjo in nerednim srčnim utripom.
Depresija
Več kot 300 milijonov ljudi po svetu trpi za depresijo, skoraj 75 % obolelih istočasno trpi za nespečnostjo, mnogi pa se spopadajo tudi s prekomerno dnevno zaspanostjo in hipersomnijo. Čeprav se je depresija pogosto obravnavala kot vzrok za težave s spanjem, novi dokazi kažejo, da lahko manjko spanja ali nekvaliteten spanec dejansko sproži ali poslabša simptome depresije.
Sezonska afektivna motnja
Če spreminjanje letnih časov vpliva na naše razpoloženje, je lahko vzrok temu sezonska afektivna motnja. Ta bolezen je povezana z motnjami v notranji biološki uri in lahko povzroči, da spimo preveč ali premalo, saj naše vzorce spanja spravi iz ravnovesja.
Anksiozne motnje
Kadar se srečujemo s pretiranim strahom ali skrbjo, ki ovirajo naše vsakdanje življenje, lahko te težave ovirajo in motijo vzorce spanja, saj povečana tesnoba, kar onemogoča spanje. Težave s spanjem lahko po drugi strani spodbudijo tesnobo, kar ustvarja začaran krog.
Posttravmatska stresna motnja
Posttravmatska stresna motnja (PTSM) tesno povezuje spanje z duševnih zdravjem. Nočne more, ponavljanje negativnih dogodkov in stalen občutek budnosti, lahko pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo onemogočajo spanje. Poleg tega raziskave kažejo, da lahko slab spanec aktivira tesnobo pri posameznikih z visokim tveganjem in je lahko predhodnik anksioznih motenj.
Strategije za izboljšanje spanja in duševnega zdravja
Med debelostjo in spalno apnejo je pomembna povezava, saj je debelost najpomembnejši faktor za razvoj tveganja obstruktivne apneje. Večjo verjetnost za razvoj te bolezni imajo ljudje z visokim indeksom indeksom telesne mase in visokim razmerjem med obsegom pasu in bokov. Tako debelost kot spalna apneja neodvisno povečujeta tveganje za visok krvni tlak, nezdravo raven holesterola in sladkorno bolezen. Debelost pogosto vodi v obstruktivno spalno apnejo, saj se maščoba nabira na vratu, kar lahko med spanjem blokira dihalne poti
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)
KVT je vrsta individualne terapije, ki obravnava negativne miselne vzorce in nam jih pomaga spremeniti. Učinkovita je pri depresiji, tesnobi in celo nespečnosti. Raziskave kažejo, da lahko KVT zmanjša težave s spanjem.
Higiena spanja
Naše spalno okolje in navade imajo pomembno vlogo pri kakovosti spanja. K boljšemu spancu lahko prispevajo reden urnik spanja, uporaba sprostitvenih tehnik ter izogibanje kavi in alkoholu pred spanjem.
Strokovna podpora
Pogovor s strokovnjakom je ključnega pomena za obvladovanje težav s spanjem in duševnim zdravjem. Najbolj pogosta je individualna terapija, ki po potrebi vključuje tudi zdravila in spremembo življenjskega sloga.