Debelost admin January 28, 2025

Debelost

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1997 debelost, kot kronično presnovno motnjo, prvič uvrstila med bolezni. Debelost se obravnava iz dveh pozicij, lahko je bolezen odvisnosti ali pa psihosomatska bolezen in tako kot ostale kronične bolezni zahteva dolgoročno obravnavo. Zdravstvo po vsem svetu se srečuje s porastom prekomerne telesne teže pri posameznikih in v prihodnosti bo potrebno sistematično in načrtno pristopiti k zmanjševanju le-te. Prekomerna telesna teža pričenja finančno obremenjevati zdravstvene sisteme vseh držav. V Evropi se osem odstotkov celotne denarne vsote, ki je namenjena zdravstvu, porabi za zdravljenje komplikacij debelosti. V svetovnem merilu debelost prispeva k večji stopnji umrljivosti kot podhranjenost. 

Čezmerno hranjenost in debelost na ravni prebivalstva opredeljujemo s kazalnikom razmerja med telesno maso in kvadratom telesne višine, t. i. indeksom telesne mase (ITM), ki pa ne omogoča prepoznavanja sočasne izgube mišične mase. Debelost je odraz neravnovesja med energijskim vnosom in porabo. Za natančno določitev tipa debelosti je potrebna individualna obravnava, ki vključuje tudi dodatne analize za prepoznavo različnih oblik podhranjenosti. Poleg dedne nagnjenosti pa na razvoj debelosti vplivajo predvsem številni dejavniki okolja, v katerem živimo.

Debelost ne vpliva le na naš obseg našega pasu. Tesno je povezana z zdravjem sklepov in močno vpliva na bolezni, kot so osteoartritis, diabetes in srčno-žilne bolezni. Prekomerna telesna teža dodatno obremenjuje sklepe, kar povzroča večje bolečine, zmanjšano gibljivost in povečano tveganje za nastanek bolezni sklepov.

Prekomerna telesna teža obremenjuje sklepe, še posebej tiste, ki nosijo večjo težo, kot recimo kolena, kolki in hrbtenica. Povezava med debelostjo in zdravjem sklepov je najbolj očitna pri osteoartritisu, degenerativni bolezni sklepov, za katero je značilno propadanje hrustanca in posledične bolečine v sklepih. Osteoartritis povzroči obrabo sklepnega hrustanca, ki zagotavlja gladko podlago za gibanje sklepa ter za zaščito kosti. To povzroči bolečino, zatekanje in težave z gibanjem sklepa. V primeru poslabšanja osteoartritisa, lahko pride tudi do obrabe kosti, pri čemer se del kosti odlomi in se prenaša po sklepu. Nadaljno poškodbo hrustanca povzročijo proteini in encimi, ki se sintetizirajo zaradi vnetnega procesa v telesu. V zadnji fazi osteoartritisa se hrustanec popolnoma obrabi in kost prične treti ob kost, kar vodi v poškodbo sklepa in še več bolečine.

Še posebej so pri osteoartritisu obremenjena kolena. Z vsakim izgubljenim kilogramom telesne teže se obremenitev kolen zmanjša za štiri kilograme, kar ublaži bolečine in izboljša delovanje sklepa. Vidimo, da sta debelost in zdravje sklepov  pogosto v cikličnem odnosu. Bolečine v sklepih in omejena gibljivost zaradi debelosti ljudi odvrnejo od telesne dejavnosti, kar še naprej povečuje telesno težo. Bolečine v sklepih lahko otežijo gibanje in ovirajo prizadevanja za zmanjšanje telesne teže.

Z zdravim življenjskim slogom, zmanjšanjem odvečne telesne teže in skrbjo za sklepe z rednim gibanjem lahko prekinemo krog bolečin in negibnosti. Raziskave so pokazale, da so imeli pacienti, ki so izgubili vsaj pet odstotkov telesne teže, nižjo stopnjo degeneracije hrustanca kot tisti, ki so še naprej ohranjali visoko telesno teže. Če so izgubili več kot 10 odstotkov telesne teže, pa se je degeneracija upočasnila še bolj.

Debelost in zdravje sklepov
Psihološki dejavniki in debelost

Debelost je večplastna zdravstvena težava, psihološki dejavniki, ki prispevajo k debelosti, pa imajo pomembno vlogo pri njenem razvoju in ohranjanju. 

Strogo omejevanje prehranjevanja nam pokaže, da vedenjske spremembe glede hrane ne smejo biti pretirane. Rezultati raziskav kažejo, da je fleksibilnejša kontrola nad hranjenjem povezana z uspešnejšim vzdrževanjem telesne teže kot stroga kontrola nad hrano. Omejevanje prehranjevanja se je izkazalo pozitivno povezano z nižjim vnosom hrane, čemur je sledilo znižanje telesne teže, zato je kontrola nad hranjenjem zelo pomembna. Prestrogi kontroli nad hranjenjem pa pogosto sledijo obdobja prekomernega hranjenja, kar lahko vodi tudi v motnje prehranjevanja.

Kompulzivno prenajedanje predstavlja velik problem v prehrambnem vedenju pretežkih oseb. Pri tem uživajo obilne količine hrane brez nadzora, ki ga spremlja občutek obupa. Kompulzivno prenajedanje po končanem hujšanju vodi v povišanje telesne teže, zato predstavlja velik problem pri vzdrževanju telesne teže. 

Čustveno prehranjevanje ali uporaba hrane za obvladovanje čustev lahko privede do prenajedanja in povečanja telesne teže. Stres, žalost in tesnoba so pogosti sprožilci. Med depresijo in debelostjo obstaja dvosmerna povezava. Debelost povečuje tveganje za depresijo, depresija pa lahko vodi v nezdrave prehranjevalne navade in povečanje telesne teže. Negativna telesna podoba lahko vpliva na samospoštovanje, kar vodi v čustveno stisko in lahko sproži nezdravo prehranjevalno vedenje.

Strategije spoprijemanja s stresom so ključne za posameznikovo zmožnost dolgoročnega vzdrževanja zmanjšane telesne teže. Tisti, ki se s stresom ne soočajo dobro, lahko kot mehanizem za soočanje s stresom uporabljajo hrano in si z njo dvigujejo razpoloženje. 

Družbeni pritisk in prikaz idealnega telesa v medijih lahko prispevata k psihološkemu stresu, ki vpliva na prehranjevalno vedenje. Življenjski dogodki in obdajajoče okolje lahko pomembno pripomorejo k vzdrževanju znižane telesne teže ali jo ogrozijo. Ljudje, ki doživljajo mnogo stresnih dogodkov oziroma imajo zelo stresno življenje, imajo večjo možnostjo, da jim znižane telesne teže ne bo uspelo vzdrževati. Strokovnjaki poročajo, da se posamezniki, ki so se ponovno zredili, soočali z veliko psihološkimi krizami, boleznimi ali zelo zasedenim urnikom.

Preberite še:
Scroll to Top