Imate pogosto občutek, da slabo spite, se ponoči večkrat prebujate, pogosto odhajate na stranišče in ste nenehno utrujeni in nenaspani? Če med spanjem glasno smrčite, nanadno hlastate za zrakom, se zjutraj zbudite z glavobolom, vas muči visok krvni tlak ali trpite za povišano ravnijo sladkorja, potem so lahko to znaki spalne apneje.
Razumevanje spalne apneje
Spalna apneja je pogostejša, kot si mislimo. Po zadnjih podatkih naj bi najmanj deset sekundne prekinitve spanja doživljal vsak sedmi zemljan, večina ljudi pa se težav sploh ne zaveda. Raziskave kažejo, da 80 % zmernih do hudih primerov spalne apneje sploh ni diagnosticiranih. Simptomov kot so motnje spanja, težave s koncentracijo, dnevna zaspanost in kronični glavoboli, nikakor ne spreglejte in se o njih raje pogovorite z zdravnikom.
Kako spalna apneja vpliva na zdravje?
Spalna apneja ne moti le našega spanca, ampak vpliva tudi na naše zdravje. Zavedati se moramo, da v najbolj aktivnem delu spanca (fazi REM), krajše prekinitve dihanja doživljamo vsi, težava pa nastane, ko so te prekinitve daljše od 10 sekund. Ljudje, ki doživljajo tudi 30 sekundne prekinitve dihanja, trpijo že za zelo resno spalno apnejo. Zaradi prekinitev v dihanju pljuča ne dobijo dovolj kisika, zato je telo obremenjeno. Ta stres je povezan s številnimi resnimi zdravstvenimi zapleti, vključno s koronarno boleznijo, srčnim popuščanjem, možgansko kapjo in nerednim srčnim utripom.
Centralna apneja je precej bolj redka kot obstruktivna apneja. To stanje se razlikuje od običajnega smrčanja, saj pri njej dihalne poti niso blokirane. Nastane kot posledica srčnega popuščanja ali centralne motnje dihanja. Največkrat se pojavi pri ljudeh z živčno-mišičnimi boleznimi, kot je ALS, pri tistih, ki so imeli možgansko kap ali pri ljudeh z drugimi oblikami bolezni srca, ledvic ali pljuč. Zadnje raziskave predvidevajo, da bi lahko bila centralna apneja vzrok za nenadne smrti novorojenčkov. Bolniki stanje lahko obvladujejo z zdravili, ki vplivajo na dihalni center v možganih ali z dihalnimi aparati.
Obstruktivna apneja je prevladujoča oblika spalne apneje, najvidnejši simptom pa je smrčanje. Lahko se pojavi že pri osnovnošolskih otrocih, kjer je bolezen največkrat posledica hipertofije žrelnice in anatomskih nepravilnosti obraza. Nastane zaradi zapore v zgornjih dihalih (mehko nebo in žrelo), pojav pa še poslabša prekomerna telesna teža, saj maščevje dodatno pritiska na mišice. Navadno se zdravi z interdisciplinarnim pristopom, bolnik pa mora najprej zmanjšati telesno težo, pričeti s spanjem na boku, se izogibati alkoholu in cigaretom ter nekaterim zdravilom. Včasih je potrebna tudi operacija.
Povezava med apnejo, spanjem in debelostjo
Med debelostjo in spalno apnejo je pomembna povezava, saj je debelost najpomembnejši faktor za razvoj tveganja obstruktivne apneje. Večjo verjetnost za razvoj te bolezni imajo ljudje z visokim indeksom indeksom telesne mase in visokim razmerjem med obsegom pasu in bokov. Tako debelost kot spalna apneja neodvisno povečujeta tveganje za visok krvni tlak, nezdravo raven holesterola in sladkorno bolezen. Debelost pogosto vodi v obstruktivno spalno apnejo, saj se maščoba nabira na vratu, kar lahko med spanjem blokira dihalne poti
Spalna apneja in zdravje srca
Danes je spalna apneja prepoznana tudi kot dejavnik, ki prispeva k razvoju srčnih bolezni. Tveganje za aritmijo in bolezni srca in ožilja se pri nezdravljeni spalni apneji znatno povečajo. Raziskave kažejo, da je pri ljudeh z apnejo med spanjem dva do štirikrat večja verjetnost za razvoj nenormalnih srčnih ritmov, 140 % večja verjetnost za razvoj srčnega popuščanja in 30 % večja verjetnost za razvoj koronarne bolezni srca.
Posledice spalne apneje se širijo po srčno-žilnem sistemu in ne vplivajo le na srce, temveč na celotno mrežo krvnih žil. Ponavljajoče se prekinitve dihanja lahko sprožijo odziv simpatičnega živčnega, kar povzroči spremembe krvnega tlaka in srčnega utripa. Spremembe pritiska v prsnem košu med spalno apnejo lahko sčasoma poškodujejo tudi srce. Poleg tega lahko stres zaradi pogostih sprememb ravni kisika sproži oksidativni stres, ki spodbuja sistemska vnetja.
