V zadnjih letih smo v svetu priča porastu sezonskih alergij, k čemur pomembno prispevajo podnebne spremembe. Nedavne študije razkrivajo, da podnebne spremembe z višjimi temperaturami in povišano ravnijo ogljikovega dioksida v ozračju, močno vplivajo na proizvodnjo cvetnega prahu. Rastline proizvajajo več cvetnega prahu, ki je glavni sprožilec sezonskih alergij.
Cvetni prah je drobna snov, ki jo rastline proizvajajo v procesu razmnoževanja in se prenaša po zraku. Pri vdihavanju delcev cvetnega prahu se pri mnogih posameznikih pojavijo alergijske reakcije, ki povzročijo simptome, kot so kihanje, izcedek iz nosu, srbeče oči, boleče grlo, kašelj in zamašenost nosu. Pri hujši alergijski reakciji na pelod se lahko pojavijo tudi težave z dihanjem, rdeči kožni izpuščaji in kožna srbečica. Pogosto se zaradi zamašenega nosu in sinusov pojavi še glavobol, ki se mu pridružita razdražljivost in slaba pozornost. Intenzivnost alergijskih simptomov je odvisna od vremena in količine peloda v zraku.
Povečanje ravni ogljikovega dioksida, ki je ključni dejavnik podnebnih sprememb, dokazano povečuje alergenost cvetnega prahu. Raziskave kažejo, da lahko povišane koncentracije ogljikovega dioksida povzročijo spremembe v beljakovinski sestavi cvetnega prahu, zaradi česar je ta močnejši in lahko sproži imunske odzive. Zato se lahko posamezniki, ki prej niso imeli sezonskih alergij, zaradi spremenjene narave cvetnega prahu spopadajo z novimi simptomi.
Ena od najbolj zaskrbljujočih posledic podnebnih sprememb na sezonske alergije je sprememba sezon alergij. Še pred desetletjem je bil vzorec sproščanja cvetnega prahu tradicionalno najmočnejši v poletnih mesecih, danes pa je prisoten skoraj celo leto. Glede na koledar cvetenja na spletni strani NIJZ lahko vidimo, da se prve visoke obremenitve cvetnega prahu pričnejo že ob koncu meseca februarja, ko cvetita jelša in leska. Visoka in zelo visoka obremenitev peloda zeli, trav, žit, dreves in grmovnic pa vztraja vse do konca meseca septembra. Manjša obremenitev lahko traja celo do novembra ali začetka decembra. Vsi ti inhalacijski alergeni vstopajo v naše telo skozi dihala in povzročajo seneni nahod ali alergijski rinitis.
Ta se najpogosteje pojavi v starosti med 8 in 20 let, lahko pa se pojavi tudi kasneje. V razvitih državah ima težave že skoraj 10 odstotkov prebivalcev, raziskave pa kažejo, da se stopnja obolelosti vsako leto povečuje. Trenutno naj bi imelo alergijski rinitis več kot 400 milijonov ljudi po vsem svetu.
Spremembe v sezonah alergij
Strategije prilagajanja in blaženja
Ker je vpliv podnebnih sprememb na sezonske alergije vse bolj očiten, se morajo posamezniki o svojih alergijah precej izobraziti. Pomembno je, da so obveščeni o obremenitvi cvetnega prahu in o trajanju alergije. Takrat je bolje, da se zadržujejo v zaprtih prostorih, uporabijo čistilce zraka in imajo zaprta okna.
Preberite še:
- Bolezni ščitnice pri otrocihŠčitnični hormoni imajo pri otrocih ključno vlogo pri rasti, razvoju možganov, presnovi ter delovanju srca, mišic in drugih...
- Nesodelovanje pri zdravljenjuZavedati se moramo, da zdravila zdravnik predpiše z razlogom. Do zdravstvenih težav pa lahko pride, kadar pacient zdravil...
- Redno jemanje zdravilPacienti bolj pravilno jemljejo zdravila pri akutnih (trenutnih) boleznih, ker so težave prisotne trenutno, na voljo pa imajo...
- Razlogi za nesodelovanjeObstaja več obdobij pri jemanju zdravil, poznamo začetek jemanja, vztrajanje, samovoljno prekinitev ali ustrezno prenehanje jemanja. Na vsako...
- Navodila za uporabo zdravilPot zdravilZdravila predpiše zdravnik, ki jih pacient skupaj z navodili dvigne v lekarni. Pacient nato zdravilo zaužije, zdravnik...
- Vloga zdravstvenih delavcevZa pacienta so podatki o zdravilu nepopisan list papirja ali pa podatkov ne razumejo. Pogosto jih k napačnim...





